Šaleško-savinjsko kmetijstvo ima prihodnost v krožnem gospodarstvu
Po pisanju uradne spletne strani Franca Bogoviča, nekdanjega ministra za kmetijstvo in okolje, sedaj pa člana Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, je v petek, 20. januarja, v Velenju potekal drugi Evropski pogovor na temo krožnega gospodarstva. Dogodek na temo »PRILOŽNOSTI ŠALEŠKO-SAVINJSKEGA KMETIJSTVA V KROŽNEM GOSPODARSTVU« evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Svoje poglede na izzive, s katerimi se sooča kmetijstvo v šaleško-savinjski regiji, in kako kmetijstvo še dodatno spodbuditi v smer krožnega gospodarstva, so predstavili direktor podjetja Simbio mag. Marko Zidanšek, prokuristka podjetja Bokri Eva Štraser, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev, sadjar Dani Gradišnik, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Pogovor je moderirala Mateja Maja Ažman.
Evropski poslanec Franc Bogovič je na začetku predstavil osnovni pomen krožnega gospodarstva, njegove cilje in povzel ključne poudarke predstavitve Ladeje Godina Košir, soustanoviteljice platforme Circular Change (Krožna sprememba). Povedal je, da je krožno gospodarstvo model povezovanja v kmetijstvu, ki kot nov ekonomski model razpira priložnosti za povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki s ciljem maksimiziranja vrednosti izdelkov in storitev, kar omogoča manjšo izrabo naravnih virov ter ustvarja pozitivne družbene in okoljske učinke. Bogovič je predstavil tudi svojo vizijo za slovensko kmetijstvo v letošnjem letu, kjer vidi potrebo po krepitvi družbene sprejemljivosti kmetijstva, pri čemer morata okoljska in kmetijska stroka ter praksa voditi več dialoga v smeri doseganja skupnih trajnostnih in hkrati gospodarskih ciljev. Izpostavil je pomen inovacij in tehnološkega razvoja tudi za kmetijsko panogo, saj verjame, da je v tehnološki modernizaciji prihodnost tudi za slovenske kmete. Poudaril je tudi nujnost vzpostavitve dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (kmet oz. pridelovalec – predelovalec – trgovina – potrošnik).
Direktor Simbia, družbe za ravnanje z odpadki, mag. Marko Zidanšek (predsednik SLS) je povedal, da SLS podpira dobre prakse krožnega gospodarstva, saj si prizadevajo za oblikovanje razvojno usmerjenih politik, ukrepov in praks za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, da bi ublažili podnebne sprememb. Obenem je opozoril, da je treba več pozornosti nameniti prilagajanju in ne zgolj odpravljanju škode. Prepričan je tudi, da je posebno pozornost treba nameniti doseganju čim višje ravni kakovosti zraka, površinskih in podzemnih voda ter tal, kar zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine.
Sadjar in predsednik MO SLS Velenje Dani Gradišnik je povedal, da sadjarji v zadnjem času ogromna sredstva vlagajo v prilagajanje podnebnim spremembam. Ob tem je podal oceno, da prehod v krožno gospodarjenje pomeni dražjo pridelavo, zaradi česar bo za približevanje temu cilju potrebno zavedanje slehernega posameznika. Evropska zakonodaja mora po prepričanju Gradišnika kmetu pomagati ustvarjati konkurenčnejše okolje za pridelavo hrane, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pa pripraviti jasno strategijo razvoja kmetijstva za naslednjih 20 let ter jo odločno podpreti s kakovostno javno svetovalno službo. V končni fazi pa po njegovem velja, da je pomembno, da tudi potrošnik ponotranji krožno gospodarjenje.
